Preiskava Evropskega javnega tožilstva: kaj je bilo potrjeno in kaj je ostalo domneva

Kaj je EPPO dejansko potrdil

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je 14. oktobra 2022 potrdilo, da vodi preiskavo v zvezi z nabavo cepiv proti covidu-19 v Evropski uniji. Zaradi izjemnega javnega interesa je objavilo samo obstoj preiskave. Ni navedlo osumljencev, konkretnih pogodb, domnevnih kaznivih dejanj ali procesnih ukrepov.

To je pomembna meja. Potrditev preiskave pomeni, da pristojni organ preverja okoliščine. Ne pomeni, da je bila ugotovljena kršitev, da je določena oseba obdolžena ali da bo zadeva privedla do obtožnice.

Zakaj so nastale širše razlage

V času skupnega evropskega naročanja so pozornost vzbudili obseg pogodb, zaupnost komercialnih določil in sporočila med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ter izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo. Ti pomisleki so se v javnosti pogosto združili v eno zgodbo, čeprav so kazenska preiskava, pravdni postopki, zahteve za dostop do dokumentov in politična odgovornost ločena vprašanja.

EPPO je maja 2024 ponovno pojasnil, da je njegova preiskava nabave cepiv še potekala. Ob tem je opozoril, da belgijske zasebne kazenske ovadbe in postopki pred sodiščem v Liègu niso isto kot preiskava EPPO, čeprav so se v medijskem poročanju pogosto prepletali.

Kaj so pozneje odločila sodišča EU

Splošno sodišče Evropske unije je julija 2024 odločilo, da Evropska komisija javnosti ni omogočila dovolj širokega dostopa do pogodb o nakupu cepiv. Maja 2025 je v ločeni zadevi razveljavilo odločitev Komisije, s katero je zavrnila dostop do sporočil med von der Leyen in Bourlo. Sodišče je presodilo, da Komisija ni verodostojno in podrobno pojasnila, zakaj sporočil ne poseduje.

Ti sodbi sta pomembni za transparentnost institucij. Nista pa kazenski sodbi in sami po sebi ne dokazujeta korupcije, goljufije ali drugega kaznivega dejanja. Junija 2026 je generalni pravobranilec Sodišča EU v postopku glede pogodb predlagal zavrnitev pritožbe Komisije; njegovo mnenje ni končna sodba.

Kaj je ostalo neznano

• katera dejanja in katere pogodbe so v središču preiskave EPPO;
• ali ima katera fizična ali pravna oseba status osumljenca;
• ali so bila ugotovljena kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost EPPO;
• ali in kdaj bo preiskava končana z javno objavljenim procesnim izidom.

Zaradi zaupnosti kazenskih preiskav odsotnost javnih podrobnosti ni dokaz prikrivanja. Hkrati pa sodni postopki o dostopu do dokumentov kažejo, da so bile kritike glede institucionalne transparentnosti vsaj deloma utemeljene.